Dijaki želijo zgraditi bazo na Luni z namenom poselitve čim več ljudi na čim več planetih. Načrtujejo postavitev habitata v varni jami, zaščiteni pred sevanjem, temperaturnimi nihanji in kometi. Vodna oskrba bo potekala z zaledenelih vodnih rezervoarjev na severnem tečaju.

Glavni poudarek je na razvoju tehnologij za trajnostno življenje zunaj Zemlje. Luno vidijo kot odskočno desko za raziskovanje globljega vesolja. Želijo zgraditi habitat v lavičnem rovu in ga postopoma razvijati v več fazah, ki vključujejo izgradnjo sončnih panelov, jedrske elektrarne, avtonomnih roverjev, 3D tiskalnikov in raziskovalnih baz.

Tabor bo zgrajen v jami, kar bo zagotavljalo naravno zaščito pred nevarnostmi, kot so sevanje in udari asteroidov. Habitat bo predhodno izdelan na Zemlji in razvit na Luni. Baza bo služila kot zatočišče za astronavte, ki bodo na Luni ostali šest do sedem mesecev.

Dijaki so predlagali bazo na Luni, kjer bi se led črpal z avtonomnim roverjem za oskrbo z vodo. Rastline bi gojili hidroponsko za hrano, elektriko pa bi pridobivali iz sončnih panelov in jedrske energije. Za oskrbo z zrakom bi uporabili elektrolizo za pridobivanje kisika iz mineralov. Ravnanje z odpadki bi temeljilo na zaprtem sistemu recikliranja vode in zraka.

Predlagali so tudi gradnjo medplanetarnega interneta za revolucionarno komunikacijo v globokem vesolju in razvoj tehnologij za trajnostno življenje izven Zemlje. Poudarek bi bil na inovativnih tehnologijah in raziskavah botanike ter prilagajanju rastlin na gravitacijo.

Astronavti bi morali biti v odlični telesni pripravljenosti, usposobljeni za sodelovanje in z izkušnjami z Mednarodne vesoljske postaje. Za misije na Luno je nujno razvijati ponovno uporabljive rakete in prilagojene roverje za prevoz opreme in astronavtov.